Med 21. in 25. 11. 2016 je v malem danskem mestu Nyborg potekalo Salto youth izobraževanje za mladinske delavce v obliki študijskega obiska. Bilo nas je kar nekaj mladinskih delavcev, učiteljev, socialnih pedagogov, strokovnih delavcev in predstavnikov nevladnih organizacij, iz najrazličnejših evropskih držav. Poleg dobre družbe, stimulativnih medkulturnih debat in nesramno dobre hrane, smo delali in se učili, od jutra do večera. Obiskali smo osnovno šolo, gimnazijo, nekaj ‘šol za mlade’, mladinski center in šolo, ki deluje kot to, kar pri nas poznamo pod imenom internat in kar Danci imenujejo Efterskole (ang. “afterschool”). Slednja je namenjena mladim med 14. in 18. letom ter jim ponuja možnost, da eno, dve ali tri leta živijo v skupnosti z drugimi mladimi, se skozi vsakodnevne odgovornosti privadijo na samostojno življenje, hkrati pa skozi najrazličnejše aktivnosti odkrijejo svoje močne točke in talente ter te tudi razvijajo. Šola je plačljiva, vendar se šolnina obračuna glede na dohodke in finančne zmožnosti staršev. Tako se programa udeležijo lahko tudi tisti otroci, ki prihajajo iz ekonomsko šibkejših družin.
Druga stvar, ki zbuja navdušenje na polju neformalnega izobraževanja, so t.i. ‘šole za mlade’ ali dansko Ungdomsskolen (angl. “youth school”). Ciljna skupina teh mladinskih šol so mladi med 14. in 18. letom, ki imajo posebne potrebe, težave v klasičnih šolah, ali pa bi preprosto želeli biti še boljši pri predmetih, ki jih zanimajo. Vsebine teh šol temeljijo predvsem na učenju življenjsko pomembnih in praktičnih veščin, mlade se skozi raznolike praktične aktivnosti, usmerja na samostojno pot proti odraslemu in neodvisnemu posamezniku. Obiskali smo vajo gledališke skupine, ki so se ravno pripravljali na vsakoletni Rockmusical (v katero se, by the way, lahko prijavi kdorkoli, avdicija pa deluje po principu ‘kdor prej pride, prej melje’ – prav vsi namreč dobijo možnost, da se preizkusijo v tem, kar jih veseli in nikogar se ne zavrne). Kar me spomni tudi na to, da v osnovnih šolah ne poznajo ocenjevanja in da nihče ne more ponavljati razreda. Skupina gre skupaj naprej od začetka, do konca, razen če se izkaže, da nekdo res ne zmore dosegati minimalnih standardov. Obiskali smo tudi pouk danščine in angleščine, ki poteka v skupini z mladimi Sirijci, pa delavnico sušija in japonske kulture.
V vseh šolah, ki smo jih obiskali je bilo čutiti veselje do dela, solidarnost, medsebojno spoštovanje, vključujoč odnos do drugih in samozavest učencev in dijakov. Nekako se je zdelo, da mladi vedo zakaj so tam, zakaj se učijo. Tako na področju formalnega, kot tudi neformalnega izobraževanja se vsi trudijo, da bi mladim ponudili koristne in praktične vsebine, iz katerih bi pridobili točno to, kar potrebujejo in kar sami želijo.