Čajanka brez cenzure #2: Soočanje z “depro”

Po novem letu v Mladinski postaji Moste nadaljujemo s pogovornimi srečanji na različne teme, ki so s stališča družbe včasih spregledane, odmaknjene na rob, se o njih ne govori veliko ali dovolj na glas, pa so kljub temu pomemben del naših življenj.

Na tokratni Čajanki smo se dotaknili pogovora o žalosti, notranji stiski, praznini. Govorili smo o tem, kdaj takšna doživljanja postanejo tako resna, da je čas za iskanje pomoči in kako pomagati tistim, ki imajo težave z depresijo. Eden od zaključkov je bil, da je dobro, da smo v oporo, a da posamezniku, ki se s tem sooča,  preprosto pustimo biti. Da ne vsiljujemo svojih nasvetov, ne pametujemo, sploh pa ne podcenjujemo njegovega počutja.

Govorili smo o tem, kako pomembno je, da sprejemamo sebe in svoja notranja stanja. Če smo žalostni, naj bomo žalostni. Če smo prazni, naj bomo prazni. Če smo jezni, bodimo jezni. Pomembno je, da tega ne zanikamo, se ne bojimo in ne skušamo na silo zatreti ali spremeniti. Depresija in druge čustvene motnje se nam lahko kažejo tudi kot odgovor telesa in uma na odtujenost od zunanjega sveta. Na to, da nam dražljaji, ki jih dobimo iz zunanjega sveta niso ok in da se v njem ne počutimo udobno. Ves čas se od nas pričakuje, da smo veseli, srečni, pozitivno naravnani. Včasih je težko zadovoljiti potrebe in pričakovanja drugih, ki pa so navsezadnje, naša lastna. Zato lahko nekega dne, ker preprosto ne zmoremo več, ker nam življenje postane breme, občutek krivde pa premočan, postanemo tako otopeli, da se nam ne zdi več vredno, da bi vstali iz postelje.

Pomembno je, da ves čas iščemo smisel v malih stvareh vsakdanjega življenja, da se poslušamo, sprejemamo in imamo radi takšne, kot smo v nekem trenutku. Pa četudi smo žalostni, otopeli, prazni, potrti ali razočarani.

Z nami je bila Jerneja iz Društva brez limita,  na katerega se v težkih trenutkih lahko obrnete po pomoč in pa Marino iz tabornikov Rod črnega mrava, ki je poskrbel za veliko izbiro pomirjujočih in zdravilnih čajev. 😉

 

Pravila Čajank brez cenzure:

  1. Kar se pogovarjamo na Čajanki, ostane na Čajanki.
  2. Na Čajanki se poslušamo.
  3. Čajanka je varen prostor za vse, ki želijo deliti svoje izkušnje.
  4. Čajanka ne moralizira in ne obsoja.
  5. Čajanka ne pozna prav in narobe, dobro ali slabo.
  6. Čajanka je odprta za vse, ne diskriminira in ne izključuje.
  7. Na Čajanki naša imena niso pomembna. Smo, kar/kdor želimo biti.

 

Če imaš kakšno idejo glede Čajanke, nam piši! Veseli bomo tvojega predloga. Namen Čajank je namreč tudi to, da jih skupaj ustvarjamo. 🙂